»Prišel sem, ker ni šlo več naprej.« Zgodba o odločnosti in življenjski odločitvi

V Center Gibanja prihajajo ljudje z zelo različnimi izhodišči. Nekateri polni zagona, drugi previdni, tretji z veliko dvomi. In potem so tisti, kot je Gašper. Ljudje, ki pridejo, ker jih je življenje ustavilo dovolj jasno, da so pripravljeni pogledati vase in si priznati, da sami ne želijo več vztrajati na starih vzorcih.

Gašperjeva zgodba ni zgodba o popolni motivaciji. Je zgodba o odločitvi. V nadaljevanju jo Gašper opiše sam.

»Prišel sem, ker ni šlo več naprej.«

»Ne bom rekel, da sem prišel poln volje in motivacije. Nisem. Prišel sem, ker preprosto ni šlo več naprej tako, kot je bilo. Bil sem utrujen od tega, da sem ves čas utrujen. Počutje je šlo navzdol, telo me ni več poslušalo, glava pa je bila vsak dan težja. Tisti občutek, ko veš, da si obstal in da se mora nekaj spremeniti, je postal premočan, da bi ga lahko še ignoriral.«

Sam proti sebi in lastnim izgovorom

»Odločil sem se za semi-osebno trenerstvo. Po dolgem obdobju slabega počutja sem se prvič zares vprašal: zakaj ne bi enkrat vložil vase? Dolgo sem verjel, da moram vse urediti sam. Malo discipline, potem padec. Izpuščanje obrokov, prenajedanje, kratki izbruhi motivacije, ki niso trajali. In ves čas prisoten notranji glas, da to ni zame.«

Potem pride trenutek, ko veš, da moraš nekaj narediti drugače. Gašper je ta trenutek ujel in se priključil k semi-osebnemu trenerstvu.

»S časom sem začel opažati spremembe. Bolj urejeno rutino, boljši odnos do hrane brez ekstremov in občutek, da se v svojem telesu počutim bolj stabilno. Telo je postajalo močnejše, gibanje lažje, glava bolj mirna.«

Ena od ključnih razlik je bila ta, da v procesu ni bil sam.

»Vedno sem se imel za nekoga, ki mu hitro zmanjka discipline. Tukaj pa nisem bil prepuščen samemu sebi. Ekipa me je spremljala, popravljala, spodbujala in me držala tudi takrat, ko sem bil na meji. Dali so mi občutek, da tukaj nisi samo številka. Da ne gre samo za fitnes, ampak za to, da gradiš nekaj bolj trdnega: v telesu in v glavi.«

Posebno zahvalo namenja trenerki Kaji in podpori doma, ki mu je omogočila, da je v procesu vztrajal.

Danes živim drugače

»Danes je manj utrujenosti in več jasnosti. Počutje je stabilnejše, telo sodeluje, glava je mirnejša. Prisoten je tudi občutek ponosa. Ne zato, ker bi bilo vse popolno, ampak ker vem, zakaj vztrajam. To je bila odločitev, ki mi je spremenila smer, v katero grem.«

Ko zgodba drugega odpre prostor za razmislek

Gašperjeva zgodba ni zgodba o čudežih ali bližnjicah. Je zgodba o trenutku, ko si priznaš, da želiš drugače, in si dovoliš podporo na tej poti.

Pridi v Center Gibanja. Morda prideš samo “probat”. Zelo hitro pa ugotoviš, zakaj ostaneš. ❤️