Delavnica: Zakaj tvoji možgani sabotirajo hujšanje

Večina ljudi, ki želi izgubiti kilograme, približno ve, kaj bi bilo treba narediti. Jesti nekoliko manj. Izbirati bolj kakovostno hrano. Več se gibati. Poskrbeti za beljakovine, zelenjavo, spanec in redno vadbo.

Če je vse to tako dobro znano, zakaj je potem tako težko shujšati in rezultat tudi obdržati?

Zakaj lahko zjutraj sprejmeš odločitev, da bo danes drugače, zvečer pa stojiš pred hladilnikom in se sprašuješ, kam je izginila vsa motivacija? Morda odgovor ni v tem, da potrebuješ še več discipline. Morda moraš bolje razumeti svoje možgane.

Tvoji možgani nimajo istega cilja kot ti

Naše prehranjevanje ni vodeno samo z zavestnimi odločitvami. Velik del apetita, želje po določeni hrani, lakote in motivacije za prehranjevanje izvira iz nezavednih možganskih procesov.

Ti možganski sistemi so se razvijali v okolju, kjer hrana ni bila na voljo na vsakem koraku. Njihova naloga je bila predvsem poskrbeti, da dobimo dovolj energije za preživetje. Danes pa isti sistemi delujejo v svetu, kjer lahko v nekaj minutah pridemo do hrane, ki je izjemno okusna, energijsko bogata in oblikovana tako, da jo želimo jesti še naprej. 

To pomeni nekaj pomembnega. Tvoja racionalna odločitev želi izgubiti kilograme. Tvoji bolj avtomatski možganski sistemi pa se odzivajo na hrano, vonjave, okolje, navade in pomanjkanje energije.

Zato hujšanje ni samo matematična enačba.

Zakaj lahko ješ tudi takrat, ko lakote zares ni?

Naši možgani se naučijo, katera živila zagotavljajo veliko energije in prijetne občutke. Pogled na določeno hrano, njen vonj ali celo prostor, kjer jo običajno uživamo, lahko sčasoma postane sprožilec želje po njej. Zato želja po hrani ni vedno enaka fiziološki lakoti. 

Verjetno poznaš situacijo. Po večerji imaš občtek sitosti, nato se na mizi pojavi sladica. Nenadoma je zanjo še dovolj prostora.

To ne pomeni, da je s tvojo voljo nekaj narobe. Pomeni, da se na hrano ne odziva samo zavesten del možganov. In prav zato nasvet »samo jej manj« za marsikoga ni dovolj.

Hitreje ni vedno bolje

Če je edini cilj čim hitreje zmanjšati številko na tehtnici, lahko spregledamo, kaj pravzaprav izgubljamo.

Pri hujšanju lahko poleg maščobnega tkiva izgubljamo tudi pusto telesno maso. Prav zato so primeren vnos beljakovin, gibanje in predvsem vadba za moč pomembni deli kakovostno zastavljenega procesa. Raziskave kažejo, da vadba za moč med energijskim primanjkljajem pomaga ohranjati pusto telesno maso in izboljševati mišično moč. 

V Centru Gibanja zato hujšanja ne razumemo samo kot lovljenja nižje številke na tehtnici. Zanima nas, kakšno telo in kakšne navade ostanejo po hujšanju.

Ker ni velika zmaga izgubiti deset kilogramov, če moraš za to živeti na način, ki ga komaj čakaš končati.

Pravo vprašanje ni: Kako hitro lahko shujšam? Vprašanje je: Kako lahko izgubim kilograme na način, ki ga bodo moji možgani, moje telo in moje življenje lahko podpirali tudi dolgoročno?

Prav zato pripravljamo brezplačno delavnico »Zakaj tvoji možgani sabotirajo hujšanje?«

Govorili bomo o tem,

• zakaj je hujšanje veliko več kot samo kalorije,
• zakaj želja po hrani ni vedno lakota,
• kako okolje vpliva na tvoje odločitve,
• kaj se dogaja z možgani in telesom med izgubo kilogramov
• ter zakaj je pomembno hujšati zavestno in zdravo.

Cilj delavnice je razumeti, kako izgubiti kilograme brez večnega vračanja na začetek.

Delavnica bo v nedeljo, 30. avgusta, ob 9:30 v Centru Gibanja. Udeležba je brezplačna in odprta za vse. Ker je število mest omejeno, je potrebna prijava v aplikaciji za treninge ali na recepciji. 

Če je za tabo že več poskusov hujšanja, morda ne potrebuješ nove diete. Potrebuješ razumevanje, zakaj je bilo do zdaj tako težko.

In prav tam se lahko začne drugačen rezultat. Se vidimo!