Kalcinacija ramena: kako sem po mesecih bolečin ponovno začela normalno uporabljati roko – zgodba Maje
Septembra 2025 sva bila z možem na dopustu, ko sem začela opažati, da se gibljivost desne roke zmanjšuje. Sprva so bile prisotne manjše bolečine. Roko sem težko dala za hrbet, ponoči pa sem vedno težje spala na desnem boku. Takrat si nisem predstavljala, kako močno bo to vplivalo na moje vsakdanje življenje, pravi Maja, ki v nadaljevanju deli svojo izkušnjo rehabilitacije.
Ko roke ne moreš več normalno premikati
Po vrnitvi z dopusta se je stanje zelo hitro poslabšalo. V roku enega tedna roke nisem mogla več normalno dvigniti ali dati za hrbet. Vsak gib nazaj je bil boleč in omejen. Naročila sem se k osebnemu zdravniku in hkrati še na samoplačniški ultrazvok mehkega tkiva, saj sem želela preveriti, ali gre za poškodbo vezi ali mišic.

Diagnoza: kalcinacija ramena
Osebni zdravnik mi je po pregledu postavil diagnozo: kalcinacija ramena. Povedal mi je, da gre za vnetje ramenskih vezi, ni pa znal pojasniti, zakaj je do tega prišlo. Dobila sem nekaj vaj na plakatu in protibolečinske tablete. Tablete mi proti bolečinam niso pomagale. Ultrazvok kasneje ni pokazal poškodb vezi, le nekaj manjših kalcinacij, ki naj ne bi bile vzrok mojih težav.
Vsakdanje stvari so postale problem
Najhuje pri kalcinaciji ni samo bolečina. Najhuje je, ko ugotoviš, da ne moreš več normalno opravljati vsakodnevnih stvari. Nisem mogla vzeti krožnika z višje police. Nisem si mogla sama zapeti modrca ali obleči oprijetih hlač. Težavo sem imela celo pri nalivanju vode iz čajnika. Ker sem desničarka, sem morala veliko stvari začeti delati z levo roko. Tudi v službi sem morala spremeniti način sedenja za računalnikom, saj mi je že premikanje miške povzročalo bolečine.
Zakaj sem se odločila za rehabilitacijo v Centru gibanja
V tistem času sem še vedno obiskovala funkcionalne treninge v Centru Gibanja, vendar sem opazila, da večine vaj ne morem več izvajati. Ko sem želela treninge prekiniti, me je Kaja Kaligaro povabila na posvet. Takrat sva se skupaj odločili, da začnem z individualno rehabilitacijo rame. Priznam, nisem imela strahu. Zdelo se mi je, da slabše skoraj ne more biti in da mi pravilna vadba lahko samo pomaga.

Začetek je bil boleč
Rehabilitacijo sem začela oktobra 2025. Na začetku je bilo zelo težko. Vsak gib je bil boleč, napredek pa počasen. Prve spremembe sem opazila šele po približno enem mesecu. Nato pa se je gibljivost izboljševala postopoma, iz meseca v mesec. Najprej sem opazila, da lahko roko nekoliko bolj premaknem. Kasneje so se začele zmanjševati tudi bolečine.
Osebni pristop je naredil razliko
Pri rehabilitaciji mi je bil najbolj všeč osebni pristop. Moja trenerka Teja je ves čas prilagajala vaje moji gibljivosti, bolečinam in napredku. Nobena vaja ni bila “na silo”, ampak prilagojena mojemu trenutnemu stanju. To mi je dalo občutek varnosti in zaupanja.
Danes lahko ponovno normalno uporabljam roko
Po približno šestih mesecih rehabilitacije lahko danes z roko ponovno naredim skoraj vse. Še vedno sem pri določenih gibih previdna, predvsem pri gibih nazaj ali pri dvigu iz tal v veso. Ampak razlika v primerjavi z začetkom je ogromna. Danes lahko ponovno normalno opravljam vsakodnevne stvari, brez stalne bolečine in omejitev.
Zakaj ljudje čakajo predolgo
Po mojem mnenju veliko ljudi čaka predolgo. Nekateri ne vedo, kam se obrniti. Drugi se bojijo vadbe, ker jim je bila odsvetovana. Tretji upajo, da bo minilo samo od sebe. Ampak pri kalcinaciji čas pogosto pomeni še več omejitev in daljšo rehabilitacijo.
Če imaš zamrznjeno ramo ali omejeno gibljivost sklepa, ne čakaj. Začni z ustrezno rehabilitacijo čim prej. Napredek na začetku morda ne bo velik, ampak z vztrajnostjo pride. In potem en dan ugotoviš, da lahko narediš nekaj, česar prej nisi mogel več. Potrebno je samo vztrajati.
Če imaš bolečine v rami ali omejeno gibljivost, ne čakaj, da stanje postane še slabše
👉 Prijavi se na brezplačni uvodni posvet v Centru Gibanja in začni rehabilitacijo na pravilen način.