Imela sem strgan meniskus in poškodovano stransko vez, koleno pa je bilo slabo gibljivo in nestabilno. Pogosto se mi je izpahnilo, zato so postajale zahtevne že povsem vsakdanje aktivnosti. Nikoli nisem zares vedela, ali bo koleno zdržalo, pravi Polona.
Ko mi je nekdanja sošolka Saša povedala za Center Gibanja, sem prvič pomislila, da bi bila morda vadba po poškodbi mogoča tudi zame. Za mano sta bili dve leti skoraj brez aktivnosti, zlomljena oba gležnja, težave s hrbtenico, bolečine v sklepih in vedno manj stvari, ki sem jih še lahko počela. Nisem si želela velikih športnih dosežkov. Samo upala sem, da obstaja vsaj kakšna vaja, ki jo še lahko delam, pravi Maja.
Kolikor se spomnim, sem bil prekomerno težek že nekje od desetega leta, pravi Aleksander, ki v nadaljevanju opiše svojo pot transformacije.
Gibanje mi sicer nikoli ni bilo povsem tuje. Ukvarjal sem se z različnimi športi, najdlje s karatejem, kjer mi je šlo tudi dobro. Težava je bila drugje. Nikoli si nisem znal postaviti prave meje pri hrani, nisem imel veliko znanja o prehrani in predvsem nisem imel zdravega odnosa do nje.
Dolgo sem skrbela za druge in nekje na poti pozabila nase. Ko je zmanjkalo energije, kondicije in motivacije, sem naredila prvi korak – prijavila sem se na brezplačen posvet v Center Gibanja. Moja največja sprememba niso kilogrami, ampak to, da sem ponovno našla sebe, pravi Branka, ki v nadaljevanju deli svojo zgodbo.
V Center Gibanja sem pravzaprav prišel malo iz heca in malo iz radovednosti. Želel sem izgubiti nekaj kilogramov, ki so se nabrali po tem, ko sem prenehal kaditi, in preveriti, ali lahko naredim kaj dobrega zase. Takrat še nisem vedel, da bodo treningi vplivali na veliko več kot samo na številko na tehtnici.
Dolga leta sem vedela, da bi morala nekaj spremeniti. Prekomerna telesna teža, pomanjkanje kondicije, hitrejša utrujenost ter občasne bolečine v sklepih in hrbtu so se postopoma začele poznati tudi v vsakdanjem življenju. Imela sem manj energije, manj sem se gibala in aktivnosti, ki bi si jih želela početi, so postajale vedno večji napor. Pri 56 letih sem se odločila, da je dovolj odlašanja.
